Ko se odločiš, da greš pa še sam ne veš zakaj? Samo veš, da moraš oditi...kam? To se je zgodilo meni pa ne prvič. Neprestano sem brskala po spletu, brala forume o selitvi, novi službi, o novo življenje, vse novo... Ampak, si res to želimo ali samo želimo zbežati? Nato se je v meni začela vojna. Bi - nebi. To sem se spraševala dan in noč in odgovora nisem našla. Nisem se počutila več svobodno, bila sem ujeta, nisem več našla mira v sebi. Odločila sem, da grem. Vse se mi je uredilo tako kot je treba, spakirala kovček in odšla v novi svet.

Prišla sem v nov svet, novo življenje. V sebi pa nisem čutila nobenega zadovoljstva. Začela sem se smilit sama sebi, jokala,brez energije...Pa vsi okoli mene so bili nekaj krivi...samo jaz ne. In potem sem si rekla, pa alo kaj je s tabo? DOVOLJ. Kaj pa zdaj? Začela sem se zavedat, da je problem v meni. Ker sem si priznala problem, sem vedela da sem na pol poti, do uspeha. Počasi, korak, korak in naprej. Vzela v roke knjigo, šla na sprehod in našla svoj mir za razmišljanje. Ne ni dovolj spremeniti kraj, državo, partnerja, službo,... Spremeniti moraš sebe, ker si ti nezadovoln sam s sabo.